V srcu slikovitega utrjenega območja Kostela stoji podružnična cerkev. Enoladijska cerkev Sv. treh kraljev v Trgu je bila za časa turških vpadov večkrat sedež župnije, saj je bila cerkev pri Fari preveč izpostavljena. Stavba je iz 16. stoletja. Verjetno je bila njena predhodnica grajska kapela iz 14. ali 15. stol., posvečena Antonu Puščavniku. Najprej je bila pokrita s skodlami, nato z opekami. Zidali so jo strmo v pobočju pod starim gradom. Zunanjost ima na vzhodni strani poudarjeno gradnjo. Na nasprotni strani se naslanja na pobočje. Gotski proporci so delno zabrisani z novimi okni in ometi. Njena posebnost je svojska baročna zvončnica s tremi linami in s poudarjenim slopom ob vhodu. V linah visijo dva železna in en bronast zvon. V cerkvi je ohranjen najstarejši kostelski zvon z napisom: »S. Petre ora pro nobis 1653«, ki je bil v nekdanji cerkvi v Mavrcu. Starejšo obliko zvonika in cerkve kaže Valvasorjeva podoba. Glavni vhod je na južni strani. Vrata okvirja robusten, polkrožno zaključen kamnit portal.
Tloris sestavljata pravokotna ladja in skromen, tridelno zamejen oltarni del za nizkim slavolokom. Notranjost ima nekaj starinskega nadiha. Strop je sestavljen iz desk, ob robovih pa je zaključen z valovitim vzorcem. Prezbiterij je obokan, v srednjem sklepniku se stika šest reber.
Glavni oltar krasi akademsko slikano olje Sv. treh kraljev, delo podobarja Aleksandra Goetzla.
Levi stranski oltar krasi dobra kopija Rafaelove podobe Madonna del Granduca. Grajski so sliko darovali ob srečnem družinskem dogodku, poroki. Na njenem okviru je napis: »V spomin na poroko svoje hčere Felicije darovala gospa Jolan Gorjan, posestnica graščine Kostel leta 1932«.
Na desnem oltarju je konvencionalna podoba sv. Jožefa.
Pred vrati cerkvice stoji glasniški kamen, tudi ogledni kamen, na katerega se je po maši postavil občinski glasnik ter razglašal ukaze in obvestila takratne gospode in posvetne oblasti.
Vira: besedilo - knjiga Cerkve na Kočevskem nekoč in danes
fotografije - A. Bauer, 2016
fotografije - A. Bauer, 2016
