Cerkev stoji na griču v vasi. Fara je bila sprva podružnica ribniške prafare. Oglejski patriarh je leta 1363 dovolil, da v Fari nastavijo stalnega, samostojnega duhovnika. Patronatske pravice so imeli do leta 1418 Ortenburžani, nato do leta 1456 Celjani, zatem Habsburžani. V dobi turških vpadov se je župnik pogosto zatekal v utrjeni Kostel. Okoli cerkve je bilo močno obzidje s tremi stolpi. Sredi 16. stol. se je tu začasno udomačil protestantizem. Staro župnijsko cerkev so leta 1747. leta prezidali. Utrjeni stolp je bil verjetno starejši. Sedanja velika romarska stavba je bila grajena v letih 1858-1864 v novoromanskem slogu. Načrte je izdelal stavbenik Cividini z Broda na Kolpi. Staro cerkev so pred gradnjo nove podrli. Ostal je zvonik, ker za nova dva ni bilo dovolj energije. Preuredili so le odprtine in mu dodali neogotsko koničasto kapo in uro.
V zvoniku visijo trije odganjalci hude ure. Dva zvonova sta dar rojakov iz Clevelanda, ki sta leta 1991 nadomestila izgube iz prve svetovne vojne. Srednji je starejši, odlit pri A. Samassi leta 1890.
Pročelja nove sloke stavbe okvirjajo zunanji oporniki. V vmesnih poljih so spodaj krožne odprtine, v nadstropju pa ozka, polkrožno zaključena okna. Zanimiv je glavni portal, vklopljen v rizalit s krožnim oknom in uro.
Triladijska slopna dvorana ima malenkostno dvignjeno in spoznavno širšo srednjo ladjo. Vse ladje imajo križne oboke. Nad stranskima so široke empore. Skupaj s korom se prelivajo v obhod. Prekinjata ga le stopnišči v oglih stavbe ob glavnem vhodu. Na nasprotni strani sta v pritličju ob straneh zakristija in prehod v zvonik, srednji del je začetek prezbiterija. Ta je v izstopajočem vzhodnem delu tristrano zaključen. Tlak sestavljajo kamnite plošče.
V glavnem oltarju je slika Marijinega vnebovzetja, delo Paula Künla iz leta 1860. Robni del krasita še ozki podobi Sv. Petra in sv. Pavla.
Levi stranski oltar je zaključen s slikano oljno podobo sv. Ane. Izdelal jo je Paul Künl, leta 1863.
Desni oltar ima enako arhitekturo, toda bistveno slabšo sliko sv. Martina na konju.
Boljši sta krožni podobi sv. Marije Magdalene in sv. Petra na spovednicah pod korom.
V cerkvi je bogata tudi ostala oprema: orgle, votivne slike, bandera, kipi.
V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Fari imamo orgle, ki jih je 3. novembra 1870 izdelal orglar Janez Mandlin iz Trebnjega. Tako je razbrati iz nemškega napisa v notranjosti orgelske omare. Njegovo avtorstvo potrjujeta tudi nalepka v sapnici in slovenski avtorski napis na igralniku. Na eni od prospektnih piščali pozitiva je vgravirana letnica 1867, torej je orglar te orgle imel v delu kar tri leta.
V prezbiteriju župnijske cerkve je na levi strani, na stebru, postavljen kip Marije, na desni strani pa, ravno tako na stebru, kip Srca Jezusovega.
Na levi strani ladje stoji kip žalostne Matere božje, prav tako na levi strani zadaj pa je obešena slika, ki je del neba za procesijo.
Na desni zadnji strani ladje se nahaja lurška votlina, v kateri je kip lurške Matere božje, ki je bila narejena po zaobljubi duhovnika Josefa Gliebeja. Na prehodu med prezbiterijem in ladjo cerkve, na desni strani, pa visi velik misijonski križ.
Vira: besedilo - knjiga Cerkve na Kočevskem nekoč in danes
fotografije - A. Bauer, 2016
