Sveti krst
Krst je zakrament, ki zajame celotno osebo in ji podeli novo življenje. Kdor prosi za krst zase ali za svojega otroka, sprejema resno odgovornost. Prvi, ki je krščeval, je bil Janez Krstnik. Ljudje so prihajali k njemu in se spovedovali svojih grehov. Priznavali so, da so ljudje in da njihova pravičnost ne izhaja iz njihovih zaslug. Obžalovali so, da njihovo življenje ni bilo brez greha, in prosili odpuščanja. Namen Janezovega krsta je bil globoko spremeniti mišljenje ljudi.

Tako se tudi kristjan v krstu prerodi v novega, v odrešenega človeka. Krščeni živi iz Kristusove velike noči. S tem postane posinovljenec nebeškega Očeta in stopi v Cerkev. Prejme dostojanstvo laika, to se pravi postane ud, član božjega ljudstva, živi kamen Cerkve in svetišče Svetega Duha.

Pri krstu so odločilne tri besede. Beseda Boga samega, ki nam po Jezusu daje Svetega Duha, beseda krščanske skupnosti, ki krščenca sprejme v Cerkev, in beseda krščenca, ko se odpove zlu in izpove vero.
 

Obred krsta
Glavno dejanje krsta vsebuje tri bistvene prvine: potopitev v vodo, besede, ki jih izgovarja krstitelj, ko krščenca pokliče po imenu in nadaljuje: "Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha", ter vera, s katero krščenec oziroma njegovi starši sprejmejo to besedo. 

Trije obredi dopolnjujejo obred krsta v ožjem pomenu. Maziljenje s sveto krizmo naznanja potrditev, ki jo bo škof podelil pri birmi, izročitev belega oblačila ponazarja dar novega življenja v Gospodu in izročitev krstne sveče, prižgane ob velikonočni sveči, kar pomeni, da Gospod daje luč.
 

 
Botri
Botrstvo izvira že iz časa prve Cerkve. Takrat so se za krščanstvo odločali predvsem odrasli ljudje. Ko so želeli sprejeti vero v Kristusa in biti krščeni, so si izbrali zgledne kristjane, ki so jim s svojim zgledom in učenjem to vero predstavili. Ti ''učitelji'' so potem pri krstu jamčili za novokrščence in se obvezali, da jim bodo pri duhovni rasti pomagali.

V stoletjih, ko so začeli krščevati otroke, je bila botrom zaupana tudi skrb za gmotni položaj krščenca, zlasti v primeru smrti staršev ali hude revščine.

Izvor botrstva jasno kaže, da je treba biti pri izbiri botrov pazljiv na mnogo dejavnikov. Botri so priče občestva in morajo biti prepričani kristjani. To pomeni, da živijo v skladu s krščanskim naukom in izročilom Cerkve. Imeti morajo prejete vse zakramente uvajanja (krst, obhajilo, birmo), če so poročeni, morajo biti poročeni cerkveno. Samo civilno poročenim ali neporočenim parom, ki živijo skupaj, se mora dovoljenje za botrstvo odkloniti. Tudi kristjani, ki hote opuščajo ali zavračajo prejemanje zakramentov in zaradi svojega načina življenja ne praznujejo Gospodovega dne in drugih praznikov, niso primeri za botre.

Biti boter je gotovo čast, vendar bolj kot to, je to odgovornost in naloga, saj s svojim zgledom in nasveti pomagajo staršem podpirati vero novokrščenca. Vsak boter mora za botrstvo dobiti dovoljenje domačega župnika. Če je boter iz druge župnije, mora to dovoljenje prinesti sam ali po starših novokrščenca najkasneje do dne priprave in ga predložiti župniku.
 

Krstna praksa v župniji
Ko se starši odločijo za krst, naj o tem obvestijo župnika. To storijo osebno, z obiskom v župnijskem domu. Ob tej najavi se dogovorijo za dan priprave in dan krsta. Priprava obsega dve srečanji. Starši iz naše župnije opravijo pripravo v domači župniji. Tisti pa, ki živijo v drugi župniji, se za pripravo dogovorijo s svojim župnikom. 

V naši župniji je krstno bogoslužje redno vsako zadnjo nedeljo v mesecu med sveto mašo ob 10.30 uri. Izjemoma se je mogoče dogovoriti za kakšno drugo nedeljo, zlasti, če običajna nedelja sovpada z drugo župnijsko slovesnostjo (prvo obhajilo, birma …).  V adventnem in postnem času navadno ne krščujemo, razen kadar gre za nujne primere (težka bolezen otrok). Za podelitev zakramenta krsta ob drugih dneh ali izven nedeljske maše je treba imeti zelo tehten razlog.

Priporočljivo je, da je otrok krščen v župniji, v kateri s svojo družino biva. To pa ne pomeni, da ne smemo prositi za krst v drugi župniji. Glede krsta v drugih župnijah ali otrok iz drugih župnij se pri Fari držimo prakse, da je za tak krst potrebno imeti pisno dovoljenje župnika župnije, kjer ima otrok stalno bivališče.
 

Vir: župniji Fara pri Kočevju in Stična